V ponedeljek, 17. februarja 2025, smo s prostovoljci pripravili medgeneracijsko delavnico.
Osnovno vodilo za naše aktivnosti je vzgoja mladih za sodelovanje med generacijami. Vemo, da je prav to sodelovanje ključ za strpno in uspešno družbo. Škarje in platno imamo v rokah vsi. Zato je naša naloga, da življenje ne le v šoli, ampak tudi v celotni družbi oblikujemo tako, da ima najšibkejši člen v njem svoje mesto, brez strahu za jutri. Opis našega srečanja sta pripravili Neža in Kaja iz 9.b:
»Naredili smo sadno solato in se spoznavali s starejšo generacijo. Starše in stare starše smo vljudno povabili v našo učilnico. Ko smo se posedli, sta nam Ambrož in Tisa na kratko razložila, kaj bomo počeli. Nato smo se lotili dela. Najprej smo sadje oprali, olupili in nato narezali. Med tem smo se pogovarjali in se bolje spoznali. Stepli smo tudi smetano in postregli piškote. Vsi smo se posedli za mize. Vsaka skupina je na kratko povedala nekaj o tem, kar so izvedeli drug o drugem. Nato smo si naložili sadno solato v skodelice, dodali smetano ter pojedli. Bilo je zelo okusno, tudi starejšim je bilo všeč. Priporočajo, da imamo takšne vrste delavnice še kdaj.
Ob zaključku smo vse počistili in pospravili ter zadovoljno in nasmejano odšli domov.«
Mnenja nekaterih udeležencev (imena smo spremenili):
Mnenje starejše gospe Marije:
“Zelo sem uživala v tem srečanju. Sadna solata je bila odlična. Zame najlepši del pa je bil klepet z mladimi. Lepo je spoznati mlade, ki se učijo pravih vrednot, se učijo poslušati in slišati ter pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo. To bi koristilo tudi nam, starejšim. Z veseljem bi se ponovno udeležila podobne delavnice.”
Mnenje gospe Eve:
“To je bilo prvič, da sem sodelovala v taki delavnici, in moram reči, da je bilo zelo prijetno. Delavnica ni bila samo priprava hrane, ampak tudi pogovori o šoli, najljubših predmetih, barvah in izmenjavi izkušenj med generacijami. Otroci so bili prijazni, vse je potekalo v prijetnem vzdušju.”
Mnenje gospoda Davida:
“Všeč mi je bilo, da smo lahko skupaj sodelovali pri pripravi jedi. V slogi je bila naša moč, vsakdo od nas je nekaj prispeval k skupni, odlični jedi. Pogovori so bili iskreni in neobremenjeni. Takšne delavnice so zelo koristne. Lepo, da šola podpira vzgojo s prostovoljstvom!”
Mnenje gospe Lucije:
“Srečanje je bilo prav osvežujoče. Mladim sem povedala, kje sem doma in kako je bilo, ko sem sama hodila v šolo. Zelo mi je bilo všeč, še več takšnih srečanj!”
Mnenje mladega prostovoljca Marka:
“Ta delavnica je bila nekaj posebnega. Spoznavati starejše ljudi je dragoceno, saj niso prav nič drugačni od nas, mladih – le veliko več izkušenj imajo. Verjamem, da je vsak od nas dobil novega znanca in še odlično sadno solato.«
Zahvaljujem se vsem udeleženim, predvsem pa vodstvu šole, ki takšna srečanja podpira. Za spomin pa še nekaj fotografij.
Martina Ozimek, mentorica
