Domov » Projekti in druge dejavnosti

Projekti in druge dejavnosti

V šolskem letu 2024/25 na naši šoli izvajamo naslednje projekte in dejavnosti:


Tradicionalni slovenski zajtrk

Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk izvajamo z namenom, da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Javnosti predstavljamo pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbujamo k pravilni in zdravi prehrani.

Tudi letos smo si zastavili cilj, da bo naš tradicionalni slovenski zajtrk ekološki, saj bodo vsa živila ekološko pridelana.

Zakaj podpiramo slovensko hrano?

  • Ker slovenska hrana ni potovala več kot 1000 km.
  • Če kupujemo slovenska živila, s tem prispevamo k ohranjanju delovnih mest vseh, ki so vključeni v to verigo.
  • oKo pridelujemo in kupujemo slovensko hrano, s tem omogočamo večjo ekonomsko in politično suverenost.

Uravnoteženo prehranjevanje je pomembno, ker omogoča optimalno zdravje, rast in razvoj otrok in mladostnikov. Zajtrk moramo uživati vsak dan!

Tretji petek v novembru, letos je to 15. 11. 2024 (dan slovenske hrane), bomo posebno pozornost posvetili zajtrku, ki je poimenovan Tradicionalni slovenski zajtrk. Na naši šoli poteka že od začetka tega vseslovenskega projekta (od leta 2011) tudi kot Ekološki tradicionalni slovenski zajtrk.

Vodja: Špela Osolnik, izvajalci: vsi zaposleni in učenci na šoli.


Eko šola kot način življenja

S projektom, usmerjenim v skrb za okolje in zdrav način življenja, bomo nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu. Sodelovali bomo v petih glavnih projektih: EKO-PAKET, LEAF – Znanje o ekosistemih in gozdovih, Hrana ni za tjavendan, Šolska vrtilnica in Biotska pestrost in Voda. Ekodan bo potekal na dan Zemlje, 22. aprila 2025. Delo v tem šolskem letu bodo usmerjale koordinatorice Nina Klisarič, Barbara Antonin in Ines Novak.


Nacionalni mesec skupnega branja

V okviru projekta Nacionalni mesec skupnega branja, ki bo potekal od 8. septembra do 7. oktobra 2024, bodo na šoli in izven potekale naslednje dejavnosti:

  • Vključitev v projekt Branje je iskanje – družinska bralna značka v Občini Kamnik.
  • September – Dan zlatih knjig – začetek bralne značke
  • Srečanje s knjižnico in knjigo – prvi obisk prvošolcev v naši šolski knjižnici, kjer vsak prvošolček dobi v dar knjigo.

Rastem s knjigo

Rastem s knjigo je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo učence motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so:

  • spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja,
  • promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
  • spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
  • motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

Izvedba oz. pričetek projekta je v letošnjem šolskem letu predviden od oktobra 2024 naprej in se bo zaključil ob koncu šolskega leta.

Vsi sedmošolci prejmejo vsak svoj izvod izbrane knjige ob posebej za to priložnost organiziranem obisku najbližje splošne knjižnice, ki je vključen v letni delovni načrt slovenskih osnovnih in srednjih šol. Obisk knjižnice poleg prejema knjige vključuje še spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in knjige. Za učence naše šole bo organiziran kulturni dan z obiskom Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Učenci bodo v dar dobili knjigo Mateje Gomboc: Sposojena babica Štefi z ilustracijami Jake Vipotiča.


Naša mala knjižnica

S projektom se bomo trudili za dvig bralne pismenosti pri učencih razredne stopnje. Spodbuja kreativno branje z razumevanjem, predvsem pa spodbuja pozitiven odnos do knjige. Namenjen projekta pa je tudi promociji bralne kulture ter evropskih avtorjev in ilustratorjev, ki so uveljavljeni v domovini, ne pa nujno v drugih evropskih državah. Pri KUD Sodobnost International se trudijo predstaviti naše najboljše avtorje na širšem evropskem trgu. Za širitev slovenske književnosti prek državnih mej so izbrali bralni projekt Naša mala knjižnica, ki ga v Sloveniji uspešno izvajajo že šestnajst let. S projektom se bomo trudili za dvig bralne pismenosti pri učencih prve razredne stopnje.


Medgeneracijsko branje

Medgeneracijsko branje in pogovor o kakovostni knjigi, besedilu, pesmi poveže različne generacije, da si med seboj izmenjujejo znanje, izkušnje, vtise in spomine. Je dragocena oblika spodbujanja sobivanja, druženja in plemenitenja medsebojnih vezi. Ob knjigi se lahko spletejo tudi dobra prijateljstva, ki presegajo meje organiziranega druženja. Slovenske knjižnice in druge organizacije, ki se ukvarjajo s spodbujanjem branja, pripravljajo številne medgeneracijske bralne dejavnosti, ki poleg drugih starostnih skupin vključujejo tudi starejše, ter tudi take, ki so namenjene le starejšim. Dejavnosti so brezplačne in se jim lahko priključi kdorkoli, potrebna je le želja po branju in pogovoru o prebranem.


NEON – Varni brez medvrstniškega nasilja

Program NEON je celostni program primarne preventive vrstniškega nasilja na škodo otrok in mladostnikov. Poleg vsebin, namenjenih preventivi, program vsebuje tudi vsebine za krepitev socialnih in čustvenih kompetenc otrok in mladostnikov.

V programu se osredotočamo na preprečevanje problema vrstniškega nasilja z glavnim sporočilom, da nasilje ni dopusten način ravnanja v medosebnih odnosih. Pomembno vlogo in odgovornost pri preprečevanju nasilja imajo vsi deležniki v procesu vzgoje in izobraževanja: otroci in mladostniki (tudi tisti, ki so priče nasilju), šolski strokovni delavci in starši. Glavni cilj programa je krepiti varovalne dejavnike otrok, da bi se znali in zmogli zaščititi pred vrstniškim nasiljem tako v fizičnem, kot v spletnem okolju. Otroci in mladostniki skozi delavnice dobijo možnost, da s svojimi izkušnjami, predlogi in idejami aktivno prispevajo k preprečevanju medvrstniškega nasilja. Naučijo se ustreznih odzivov in ravnanj v primeru nasilja in dobijo spodbudo, kako se podporno odzvati kot priča nasilja.

Vsebine delavnic, ki se izvajajo skozi šolsko leto v 3., 5., 6., 7. razredu:

  • kako obdržati svoje pravice, da so varni, močni in svobodni ter pri tem spoštovati pravice drugih;
  • vzroki in posledice vrstniškega nasilja v fizičnem in spletnem okolju;
  • kako prepoznati, da gre za vrstniško nasilje;
  • veščine nenasilne komunikacije, vedenja;
  • kako se ustrezno odzvati, če so žrtev nasilja v fizičnem ali spletnem okolju;
  • kako povedati o svoji izkušnji vrstniškega nasilja ali o svoji stiski zaupni osebi;
  • kako prispevati k zmanjšanju in preprečevanju vrstniškega nasilja v šoli in skupnosti.

Izvajalki programa NEON bosta Sanja Klemenc in Anja Pančur Kosirnik.


Noč v šoli – učenci s posebnimi potrebami

Noč v šoli je del nadstandardnega programa na OŠ Stranje, izvedena bo v oktobru.

Dogodek je namenjen učencem 2. in 3. triade, ki so vključeni v dodatno strokovno pomoč. Učenci bodo imeli možnost prijave na dogodek, prav tako bodo lahko sodelovali pri pripravi vsebin ter dejavnosti, ki bodo v skladu z njihovimi interesi.

Med bivanjem v šoli bomo pri učencih spodbujali razvoj močnih področij, prijateljske vezi, iznajdljivost, razvijali socialne spretnosti in samostojnost. Poskrbeli bomo tudi za veliko mero zabave in dobro hrano, ki si jo bomo pripravili sami.

Izvajalke: Sanja Klemenc, Eva Plut, Jasna Kovač, Polona Mitar Osolnik in Anja Pančur Kosirnik


Noč v šoli – drugošolci

Noč v šoli za drugošolce bo izvedena konec maja ali začetek junija. Namenjena je učencem 2. razreda. Učenci bodo imeli možnost prijave na dogodek. V šoli se bomo zbrali v petek popoldne, izvedli nekaj delavnic, ki bodo zanimive za otroke, se pripravili za spanje in se v soboto dopoldne vrnili domov.

Med bivanjem v šoli bomo pri učencih spodbujali prijateljske vezi, iznajdljivost, razvijali socialne spretnosti in samostojnost. Tudi mi bomo poskrbeli za veliko mero zabave in dobro hrano, ki si jo bomo pripravili sami.


Arboretum Volčji Potok v vseh štirih letnih časih

Drugošolci bomo obiskali Arboretum v vseh letnih časih, predvidoma oktobra, konec decembra, aprila in junija. Opazovali bomo spremembe v naravi, spoznali osnovne značilnosti posameznih letnih časov, krepili zdravje z gibanjem na svežem zraku v lepem okolju, spletali prijateljske vezi in se na sploh imeli lepo.


Vključevanje terapevtskega psa k pouku

V šolskem letu 2024/25 bomo nadaljevali s sodelovanjem z društvom Ambasadorji nasmeha in vključevanjem terapevtskega psa k pouku.

   

Cilji, ki jih želimo doseči s prisotnostjo in delovanjem psa pri šolskem delu so:

  • razvijati spodbudno učno okolje,
  • privzgajati splošno veljavne vrednote,
  • dosegati načrtovane cilje v vzgojno-izobraževalnem procesu,
  • spodbuditi otroke k branju,
  • povečanje koncentracije in pozornosti,
  • pridobivanje pozitivnih izkušenj znotraj šolskega prostora.

Izvajalke: Marija Krkoč, Mojca Črešnar, Anja Pančur Kosirnik

 


365 dni telovadimo vsi

V letošnjem šolskem letu bomo nadaljevali s projektom 365 dni telovadimo vsi. Namen projekta je, da bi bili učenci športno aktivni vsak dan v letu, torej tudi takrat, ko na urniku nimajo športa. V okviru projekta bomo izvajali gibalne aktivnosti pred začetkom pouka. Učenci in učiteljice od 1. do 5. razreda bomo sodelovali v kratkih gibalnih aktivnostih, ki nas bodo spodbujale k medsebojnemu sodelovanju, sprostitvi, pripravi na šolski dan.


Zlati sonček

V letošnjem šolskem letu se bodo učenci prve triade vključili v športni program Zlati sonček. Z vključitvijo v program želimo, da se otroci seznanijo s čim večjim številom predstavljenih nalog in da skozi vse leta nadgrajujejo svoja gibalna znanja. Namen programa ni samo končna izvedba posamezne naloge, ampak predvsem pridobivanje celostnih gibalnih in športnih znanj na podlagi predlaganih predvaj.


Formativno spremljanje

S formativnim spremljanjem učitelj omogoča učencem soustvarjanje učnega procesa, kar vodi k aktivnejši vlogi učencev ter h kakovostnemu in trajnejšemu znanju.

Cilji formativnega spremljanja:

  • izboljšati učenje in razumevanje naučenega,
  • izboljšati didaktiko poučevanja,
  • izboljšati kakovost dosežkov (in ne le merjenja le-teh).

S tem želimo:

  • dvigniti učne dosežke učencev in doseči izboljšano kakovost znanja,
  • zvišati motivacijo za učenje,
  • izboljšati medosebne odnose v razredu.

Učiteljice razrednega pouka se bomo dodatno izpopolnjevale na področju formativnega spremljanja, le tega pa bomo vključevale v pouk. Med seboj bomo izmenjevale izkušnje, primere dobre prakse in evalvirale učinke formativnega spremljanja pouka. Znanje in izkušnje bomo delile tudi z učitelji predmetne stopnje.


Integracija sodobnih tehnologij pri matematiki

V veljavnem učnem načrtu za matematiko iz leta 2011 so zapisana didaktična priporočila za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Učni načrt pri nekaterih vsebinah predvideva uporabo tehnologije, pri drugih pa je odločitev prepuščena učitelju.

Integracija sodobnih tehnologij v učnem procesu lahko pripomore k izboljšanju učnih izkušenj učencev in učiteljev. Pri pouku matematike bomo raziskovali in uporabljali različne sodobne tehnologije za usmerjanje učenja in spremljanje napredka pri učenju. Znanje in izkušnje bomo delile tudi z učitelji drugih predmetnih področij.

Cilji integracije sodobnih tehnologij:

  • Spodbujanje poglobljenega razumevanja matematičnih konceptov: Z uporabo interaktivnih orodij učencem omogočiti, da bolje razumejo abstraktne matematične koncepte ter lažje preidejo od konkretnih k abstraktnim znanjem.
  • Razvijanje digitalne pismenosti in reševanje problemov: Učence opremiti z veščinami uporabe različnih digitalnih orodij, kar pripomore k razvoju kritičnega mišljenja in sposobnosti reševanja kompleksnih problemov.
  • Personalizacija in diferenciacija učenja: S pomočjo prilagodljivih učnih aplikacij in platform omogočiti individualno prilagojeno učenje glede na učenčeve potrebe, hitrost napredovanja in predznanje, kar pripomore k večji uspešnosti in motivaciji za učenje matematike.
  • Spodbujanje sodelovanja in interaktivnega učenja: Uporaba tehnologije omogoča sodelovalno učenje prek virtualnih učilnic, spletnih kvizov ali forumov, kjer učenci med seboj delijo ideje in rešujejo naloge, kar krepi socialno interakcijo in kolektivno reševanje matematičnih problemov.
  • Uporaba tehnologije za formativno spremljanje in sprotno preverjanje znanja: Uporaba spletnih orodij za hitro preverjanje znanja omogoča učitelju takojšnjo povratno informacijo o učenčevem napredku, kar olajša prilagoditev učnega procesa potrebam posameznega učenca.
  • Spodbujanje kreativnosti in inovativnosti: Učencem omogočiti uporabo tehnologije pri reševanju matematičnih problemov na ustvarjalen način, npr. s programiranjem, uporabo grafičnih orodij za vizualizacijo ali ustvarjanjem matematičnih projektov.

Izvajalke: Stanka Kočar, Silva Erzar, Špela Papež Zamljen, Nina Maček


Ustvarjanje spodbudnega in varnega učnega okolja

Z enostavnimi koraki in metodami želimo soustvarjati varno in spodbudno učno okolje, ki je bistveno za celosten razvoj učencev, saj podpira njihovo učenje, zdravje in dobrobit.

Načrtovanje, izvajanje in evalvacija vzgojno izobraževalnih dejavnosti, ki so usmerjene h krepitvi varnega in spodbudnega učnega okolja.

Cilji: razvijanje socialnih veščin, povezovanje razreda, povezovanje skupine, vključevanje učencev, ki imajo težave pri socializaciji, preprečevanje motečega vedenja v razredu ali skupini, motivacija učencev za učenje, prepoznavanje in izražanje čustev, uvajanje rutin, ki ustvarjajo pozitivno klimo, razvijanje slušne pozornosti, razvijanje veščine poslušanja in učinkovite komunikacije, obvladovanje stresnih situacij in pomoč otrokom v stiski, ustvarjanje spodbudnega in varnega okolja v šoli, možnost prenosa dobre prakse za nadaljnje delo, tudi po končanem enoletnem izvajanju.

Dejavnosti: uvajanje novih rutin, ki so povezane s sproščanjem, uvajanje povezovalnih rutin, interaktivne vaje, minute za sproščanje, vaje dihanja, vaje za vključevanje, načrtovanje s perma modelom, učenje komunikacije, vaje za pozornost, vaje za izražanje čustev, dejavnosti za obvladovanje konfliktov, postavljanje pravil v razredu, dejavnosti za sodelovanje, dejavnosti za sprejemanje različnosti, trening izboljšav, načrtovanje ciljev, učenje učenja, vaje za vključevanje.

Načrtovanje dejavnosti: avgust, september.

Izvajanje dejavnosti in predvideno trajanje: od septembra do junija – 16 pedagoških ur.

Vključeni: učenci razredne in predmetne stopnje.

Spremljanje in dokumentiranje dejavnosti: evalvacija dejavnosti s podpornimi vprašanji, vprašalniki, foto dokumentacija.

Predstavitev enoletnega izvajanja in poročilo: aktiv 10 strokovnih delavcev (junij 2025, avgust 2025).


Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju – SIO-2020

Cilj same operacije je izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter večja usposobljenost izobraževalcev prek večje uporabe sodobne IKT pri poučevanju in učenju. Vzgojno-izobraževalnim zavodom se sofinancira izgradnja brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme, razvoj e-storitev in e-vsebin.

Evropska kohezijska politika v Sloveniji: www.eu-skladi.si.

Več o programu je objavljeno na spletni strani Arnesa.


Gibanje za zdrave možgane

Status: v izvajanju

Trajanje projekta: april 2020 – januar 2023

Partnerji projekta: Občina Dol pri Ljubljani, Občina Kamnik, OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani, Vrtec Antona Medveda Kamnik, OŠ Stranje

Skupna vrednost projekta brez DDV: 123.183,02 EUR, od tega vrednost sofinanciranja ESKRP 79.352,14 EUR

Opis projekta:
Operacija Gibanje za zdrave možgane naslavlja izziv sodobne družbe, ki se sooča s posledicami splošne digitalizacije in odvisnosti od računalnikov tako med otroki in odraslimi. Delovna mesta, ki bodo iskana v naslednjih nekaj letih, bodo zahtevala najvišje možganske funkcije. Zato bo potrebno v sodobnem vzgojno-izobraževalnem sistemu preoblikovati zaposlitvena znanja in veščine populacije. Aktualnih in prihajajočih izzivov se zavedajo partnerji projekta Gibanje za zdrave možgane. Oba vrtca in obe šoli, vključeni v projekt, v sodelovanju z občinama ustanoviteljicama, so osnovali skupno sodelovanje pri pripravljanju sprememb izvedbene ravni kurikula in učnih načrtov zaradi posnetka stanja sedanje populacije otrok 21. stoletja, za katero je značilen izrazit porast učnih, razvojnih, duševnih in zdravstvenih težav, ter pri oblikovanju inovativnih pristopov na področju vzgoje in izobraževanja za prilagoditev potrebam sodobne družbe. Da bi se možganske strukture, ki otrokom omogočajo procese učenja, razvoja kognicije ter predelovanje stresa, ustrezno oživčile, otroci potrebujejo dnevno kontinuirane gibalne dejavnosti za stimulacijo možganov, katerih osnovo predstavlja aktivacija ravnotežnostnega organa.
Ob vrtcih pri OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani in Antona Medveda Kamnik ob OŠ Stranje bodo v okviru projekta obstoječe zunanje površine nadgrajene v možgansko stimulativna igrišča, ki bodo v skladu z nevroznanostjo ugodno vplivala na optimalno stimulacijo možganskega delovanja. Predšolskim in šolskim otrokom se bo v okviru vzgojno-učnih procesov omogočil dostop do možgansko stimulativnega gibanja, ki stimulira razvoj najvišjih možganskih funkcij za družbo prihodnosti in reducira odklone v razvojnem in zdravstvenem statusu sodobnih otrok.
Cilji projekta:

  • izboljšanje podjetniške kulture;
  • povečanje inovativnosti in kreativnosti;
  • povečanje družbene moči deležnikov;
  • izboljšanje urejenosti podeželskega okolja in urbanih območij;
  • okrepitev lokalne identitete;
  • izboljšanje trženja turistične destinacije Srca Slovenije in povečanje diverzifikacije turistične dejavnosti;
  • povečanje lokalne samooskrbe s hrano;
  • izboljšanje biotske in krajinske raznovrstnosti;
  • povečanje socialnih funkcij gozda;
  • izboljšanje znanj in kompetenc podeželskih akterjev;
  • izboljšanje socialnega kapitala;
  • izboljšanje pogojev za delo prebivalcev, posebej ranljivih ciljnih skupin.

Aktivnosti projekta:

  • postavitev igral za stimulacijo možganov;
  • načrtovanje in izdelava inovativnega naravnega nestrukturiranega materiala za stimulacijo možganov;
  • postavitev visokih gred;
  • strokovno izobraževanje za strokovne delavce zavodov;
  • predstavitev gozdne pedagogike na Veronikinem festivalu v občini Kamnik;
  • delavnica za pedagoške delavke nad 50 let;
  • posvet za pedagoške delavce znotraj LAS Srce Slovenije;
  • delavnica za starostnike;
  • delavnice za predšolske otroke in stare starše;
  • šola za starše;
  • raziskava (meritve gibanja otrok na igrišču pred in po izvedbi vzdrževalnih del);
  • priprava in izdelava strokovnega gradiva (1.800 strokovnih glasil);
  • promocija (objave v glasilih, spletnih straneh, socialnih omrežjih, na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni).

Rezultati:

  • nova igrala in urejene zelene površine ob otroških igriščih v Dolu pri Ljubljani in Stranjah;
  • prenos znanj o pomembnosti stimulacije otroških možganov med partnerji in ciljnimi skupinami projekta;
  • ozaveščanje ciljnih skupin o pomembnosti gibanja za zdrave možgane;
  • strokovno gradivo na temo pomena gibanja za otroke.

Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.