Domov » Šolska kuhinja

Šolska kuhinja

KUHINJA (KITCHEN, CUISINE, Küche, КУХНЯ, 厨房)
kúhinja  -e ž (ú) 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana -po SSKJ

Kot za vsako drugo delo, je za dobro kuhanje potrebno nekaj več. Temu rečem kulinarični posluh ali posluh za kuho. Za izvajanje glasbe potrebujemo note, za kuhanje recepture.

Naša šolska kuhinja ima dolgo tradicijo. Poleg obvezne priprave malic, so kuharice v preteklosti pripravljale tudi kosila in se kar s kolesom odpeljale v Kamnik po sveže sestavine, ki so jih potrebovale. Seveda so bili to časi, ko se je v šolski kuhinji pripravilo le nekaj deset malic in še manj kosil.

Po obnovi šole leta 2006, se je število obrokov iz leta v leto povečevalo . Za primerjavo naj povem, da smo pred desetimi leti na dan pripravili okrog 420 šolskih malic in 50 kosil, sedaj pa vsak dan pripravimo 440 malic in 300 kosil. Poleg tega pripravljamo še obroke za vrtčevsko enoto Kekec, ki ima prostore v naši šoli.

Tako dnevno pripravimo okrog 900 obrokov in smo edina šolska kuhinja v občini z lastno pripravljenimi obroki.

Kuhati zdravo, raznovrstno hrano ni nemogoče, je pa otroke pogosto težko prepričati , da tako pripravljeno hrano tudi pojejo. Otroci najraje uživajo hrano, ki jo poznajo. Ker želimo otroke seznaniti z raznovrstno hrano, smo uvedli Dneve slovenske in svetovne kuhinje, v katerih predstavljamo jedi, ki običajno niso na jedilniku. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je razkorak med željami otrok po posamezni vrsti hrane, ki je pogosto nezdrava, ter zdravo in uravnoteženo prehrano, pogosto zelo velik. Pri pripravi hrane zato sledimo smernicam za varno energijsko in hranilno ter varovalno hrano, ki ohranja in krepi zdravje.

Obroke se trudimo pripravljati na podlagi prehranske piramide in s tem vnesti vseh pet glavnih skupin živil.

Opažamo, da dosti otrok prihaja v šolo brez zajtrka, vendar šolska malica ni in ne sme postati nadomestilo za zajtrk. Sodobni način življenja večini staršev onemogoča, da bi med tednom kosilo za otroke skuhali doma, zato je to vlogo prevzela šolska kuhinja, ki poleg običajnih obrokov pripravlja tudi dietne obroke( zdravstveni, verski razlogi). Letos smo uvedli tudi vegetarijanska kosila, ki so jih otroci dobro sprejeli.

Še naprej se bomo trudili, da bo iz naših loncev prišla hrana, ki je okusna, zdrava , ki vsebuje malo ali nič umetnih prehranskih dodatkov.

Za konec pa še dva izreka, ki jih vsi dobro poznamo: LAČEN SI FUL DRUGAČEN in PRAZEN ŽAKELJ NE STOJI POKONCI.

Pa dober tek.

Kuharska ekipa: Bernarda, Katja in Danijel


Šolska prehrana ureja Zakon o šolski prehrani v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

V dneh, ko poteka pouk, na šoli organiziramo malice za vse učence.

Kot dodatno ponudbo šolska kuhinja ponuja tudi:

  • zajtrk (od 7.15 do 7.35 – starše prosimo, naj pripeljejo otroke v šolo v določenem času za zajtrk),
  • kosilo (od 11.55 do 13.15),
  • popoldansko malico (ob 14.uri),
  • dietne obroke.

Svet šole je v letu 2010 sprejel Pravila šolske prehrane. Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 135. dopisni seji dne 11. 8. 2010.

Upoštevana pravila pri pripravi šolske prehrane:

Šola ima Komisijo za prehrano (razširjeni HACCP tim).

Ker smo tudi Eko šola se držimo več projektov, preko katerih poskušamo delovati čim bolj ekološko:
1. naročanje hrane v večji embalaži;
2. zbiranje bioloških odpadkov;
3. zmanjševanje ostankov hrane (ustrezno velike porcije, prilagoditev porcij potrebam otrok itd.);
4. možnost dobiti manjšo porcijo ali dodaten obrok;
5. eko hrana (Tradicionalni slovenski zajtrk);
6. uporaba okolju prijaznih čistil;
7. dobri odnosi v lokalni skupnosti (izvajanje aktivnosti s prebivalci domačega kraja);
8. hrana in zdravje (Tradicionalni slovenski zajtrk).


OZNAČEVANJE SNOVI, KI POVZROČAJO ALERGIJE ALI PREOBČUTLJIVOSTI, V OBRATIH JAVNE PREHRANE

S 13. decembrom 2014 se je pričela uporabljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (v nadaljevanju Uredba 1169/2004).

Navedena uredba v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila, ponujena za prodajo končnemu potrošniku.

Seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (t.i. alergeni) so navedeni v Prilogi II Uredbe 1169/2004.

Države članice so lahko na podlagi določb 44. člena navedene uredbe preko nacionalne zakonodaje določile način označevanja alergenov v nepredpakiranih živilih. Naša država je pri tem upoštevala v preambuli Uredbe 1169/2004 navedeno dejstvo, da je pomembno zagotoviti informacijo o alergenih tako, da lahko potrošniki, ki imajo alergijo ali preobčutljivost na hrano, na podlagi prejetih informacij sprejmejo varno odločitev zase. Z upoštevanjem navedenega je bilo s 3. členom Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom določeno, da morajo biti alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd).

Pri predstavitvi podatkov o alergenih v obratih javne prehrane je potrebno upoštevati še določbe 13. člena Uredbe 1169/2004, in sicer, da morajo biti označeni na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni ter določbe 21. člena, ki v drugem odstavku navaja, da navedba alergenov vključuje besedo »vsebuje«, besedi pa sledi ime alergena iz Priloge 2.

Povzeto po Uradni list RS, št.6/2014, z dne 24.1.2014.

SNOVI ALI PROIZVODI, KI SKLADNO Z DOLOČILI UREDBE (EU) ŠT. 1169/2011 POVZROČAJO ALERGIJE ALI PREOBČUTLJIVOST
1. Žita, ki vsebujejo gluten, zlasti: pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut ali njihove križane vrste, in proizvodi iz njih, razen:
2. glukoznih sirupov na osnovni pšenice, vključno z dekstrozo; b. maltodekstrinov na osnovi pšenice; c. glukoznih sirupov na osnovi ječmena; d. žit, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora.
3. Raki in proizvodi iz rakov.
4. Jajca in proizvodi iz jajc.
5. Ribe in proizvodi iz rib:
6. ribja želatina, ki se uporablja kot nosilec za vitamine ali karotenoide; b. ribje želatine ali želatine iz ribjih mehurjev, ki se uporabljajo kot sredstvo za bistrenje piva ali vina.
7. Arašid (kikiriki) in proizvodi iz arašidov.
8. Zrnje soje in proizvodi iz soje, razen:
9. popolnoma rafiniranih sojinih olj in maščob; b. naravne zmesi tokoferola (E306), naravnega D-alfa-tokoferola, naravnega D-alfa-tokoferol acetata, naravnega d-alfa-tokoferol sukcinata iz soje; c. rastlinskih sterolov in estrov rastlinskih sterolov iz sojinega olja; d. rastlinskih estrov stanola, proizvedenih iz sterolov iz sojinega olja.
10. Mleko in mlečni izdelki (ki vsebujejo laktozo), razen; a. sirotke, ki se uporablja za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora; b. laktitola;
11. Oreški, in sicer mandlji, lešniki, orehi, indijski oreščki, ameriški orehi, brazilski oreščki, pistacija, makadamija ter proizvodi iz njih. V to skupino se ne šteje oreškov, ki se uporabljajo za alkoholne destilate (vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora).
12. Listna zelena in proizvodi iz nje.
13. Gorčično seme ali proizvodi iz njega.
14. Sezamovo seme ali proizvodi iz njega.
15. Žveplov dioksid ali sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO2.
16. Volčji bob in proizvodi iz njega.
17. Mehkužci in proizvodi in njih.

LEGENDA ALERGENOV (označbe na šolskem jedilniku):
1- žita, ki vsebujejo gluten (1a pšenica, pira in kamut, 1b rž, 1c ječmen in 1d oves),
2- raki
3- jajca
4- ribe
5- arašidi
6- soja
7- mleko
8 – oreščki (8a mandlji, 8b lešniki, 8c orehi, 8č indijski oreščki, 8d ameriški orehi, 8e brazilski oreščki, 8f pistacija, 8g makadamija)
9 – listna zelena
10- gorčično seme
11- sezamovo seme
12- žveplov dioksid – SO2
13- volčji bob
14- mehkužci

Povzeto po UREDBI (EU) št. 1169/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 25. oktobra 2011; str.43.

Pripravila organizatorica šolske prehrane OŠ Stranje, Martina Ozimek, mag. družb.inf.