Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna za otroke in mladostnike, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Uravnotežena prehrana je v OŠ Stranje tako eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja.
Spremembe, povezane z epidemijo COVID-19, so vplivale na naš način življenja kot tudi na prehranske navade. Predvsem je potrebno upoštevati priporočila NIJZ.
Podatki kažejo, da ob trenutni organiziranosti šolarji z osnovnošolsko prehrano pokrijejo več kot 50 % dnevnih potreb. Tako bodo kosilo prijavljeni učenci prejeli že prvi dan pouka. Organizirana prehrana predstavlja šoli posebno skrb in odgovornost. Pogodbo o stroških v šoli (prehrana) letos na novo podpišejo le starši otrok 1. razredov, navedejo naj tudi način plačevanja (trajnik, položnica) – dostopno na šolskih spletnih straneh: Vsi ostali ste svoje otroke že elektronsko prijavili v lanskem šolskem letu (e-asistent).
Na naši šoli že, odkar sem organizatorica šolske prehrane (33 let), strokovno spremljamo šolsko prehrano in tudi ugotavljamo skladnost organizirane prehrane s strokovnimi usmeritvami (Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih).
Pri izboru živil smo pozorni predvsem na to, da naročamo živila, ki vsebujejo manj soli, manj maščob (predvsem nasičenih ter trans-nenasičenih maščob), manj dodanega sladkorja ter čim manj aditivov. Živila so, če se le da, proizvedena v lokalnem okolju. To nam je ključno vodilo pri izboru izdelkov. S tem lahko zelo pomembno vplivamo na večjo kakovost prehrane na naši šoli ter na zdravje otrok in mladostnikov.
Na šoli deluje ožji HACCP tim, ki ga vodim organizatorica prehrane, vključeno pa je vodstvo šole, tajnica, kuharsko osebje in hišnik. V šolskem letu se sestajamo po potrebi, najmanj dvakrat letno. Običajno imamo hitra srečanja, saj rešujemo konkretna vprašanja.
Poleg tega operativnega ožjega tima na šoli obstoji in deluje tudi Komisija za prehrano, ki jo sestavljajo poleg ožjega HACCP tima tudi predstavniki staršev učencev. Njena naloga je, da usklajuje jedilnike, spremlja uresničevanje smernic, sodeluje pri organizaciji in rešuje aktualne probleme s prehrano znotraj zavoda. Skupina skrbi za dobro povezovanje s starši, saj je vključevanje, izobraževanje in podpora staršev ključna za uspešno izvajanje šolske prehrane.
Prizadevamo si, da bi naša šola pri dobavi živil poleg cene vključevala v javni razpis v čim večji meri tudi merila (npr. glede svežine, okoljske obremenitve, ekološke pridelave, sheme kakovosti), s katerimi bi posredno vplivali na nabavo lokalno pridelanih/predelanih živil. To nam uspeva le delno in tako vsaj delno vključujemo ta merila (nabava ekoloških 5% in lokalnih živil 20 %). Največkrat smo ta živila uspeli nabaviti neposredno od kmetov, sledijo zadruge in trgovski sistemi.
Naš zavod ima jedilnike javno dostopne na različnih mestih (spletna stran, oglasna deska, e-asistent). Menim, da je v jedilnikih dovolj natančnih informacij, ki omogočajo določitev glavnih sestavin jedi in s tem ugotavljanje primernosti ponudbe. Redno se udeležujemo (HACCP tim) vsaj enega strokovnega usposabljanja v letu, kar je ključno za pravilno in učinkovito uresničevanje smernic.
V recepturah se ne uporabljajo trdne rastlinske maščobe in svinjska mast. Nadomeščajo se z maslom, smetano, mehko margarino, uporabljajo se priporočena rastlinska olja. V jedilnikih občasno, skoraj zelo redko, vključujemo polpripravljene, gotove in/ali instant jedi. Na različne načine se trudimo omejevati sol in sladkor v prehrani. Pri izpeljavi dietnih jedilnikov nimamo večjih strokovnih težav glede priprave. Imamo pa težave, ki so povezane z nabavo ustreznih živil, zavračanjem hrane s strani otrok, kadrovsko in finančno stisko. Za prejem dietnih obrokov je tudi letos potrebno prinesti zdravniško potrdilo!
Neješčnost oziroma zavračanje zdravih prehranskih izbir je pogosto pokazatelj slabih prehranskih navad otrok na eni strani in neuspešnosti šole pri njihovem vključevanju na drugi strani. Največkrat opazimo zavračanje oziroma ostajanje zelenjave in zelenjavne jedi, juhe, namazov in rib. Zavedanje otrok o zdravem prehranjevanju skušamo krepiti z vključevanjem učnih vsebin v letni delovni načrt. Največkrat so to bile vsebine na temo zdrave prehrane, priprave hrane, kulture prehranjevanja, ekološke in lokalno pridelane hrane, odnosa do hrane, zmanjševanja odpadkov pri hrani, ipd. Včasih kljub našim prizadevanjem zaznamo slabe prehranske navade otrok. Te vodijo v neješčnost in zavračanje zdravih izbir. Pri sestavi jedilnika včasih težko uskladimo želje otrok in staršev na eni strani in priporočil na drugi. Ob tem izpostavljam problem prostorskih omejitev v kuhinji, problem pomanjkanja kadra, in ne nazadnje tudi visokih cen živil. Imamo tudi težavo s časovnim režimom izvajanja obrokov; dve uri presledka med obroki lahko zagotovimo, priporočene tri ure pa ne. Vzrok je v statusu učencev, saj je veliko število vozačev, ki so vezani na avtobusne prevoze.
Sicer pa ne pozabimo na priporočila ob novem virusu:
Redno in temeljito umivanje/razkuževanje rok, higiena kihanja in kašljanja, ne dotikajmo se obraza z nečistimi rokami, zadostna medosebna razdalja – vsaj 1,5 do 2 m, če te razdalje ne moremo vzdrževati, uporaba mask; čiščenje in razkuževanje površin, zračenje prostorov, urnik uporabe prostorov, določene poti gibanja in urnik v jedilnici! Upoštevajmo jih vsi!
Pa dober tek v novem šolskem letu vam želim!
Pripravila organizatorica šolske prehrane v OŠ Stranje, Martina Ozimek, mag. družb.inf.
