Spoštovani starši, dragi učenci!
Prvi teden je za nami in premostili smo ga v razmerah, ki si jih en teden nazaj niti zamisliti nismo mogli. Zahvaljujemo se vam, spoštovani starši in učenci, za vaše odzive, resno delo in prijetno sodelovanje z učitelji. Skupaj smo dokazali, da zmoremo stopiti skupaj tudi takrat, ko je najtežje.
Ukrepi v izogib širjenja virusa so resni in vsi se jih moramo striktno držati, saj je to dobro za zdravje vseh nas. V izogib širjenja virusa v veliki meri ostajamo v svojih domovih s svojimi najbližjimi, kamor smo praktično čez noč preselili celoten spekter našega življenja – pouk, službo in prosti čas. Nevajeni tovrstnega ritma in spremenjenih življenjskih okoliščin lahko doživljamo tudi nelagodne občutke, kot so stres, strah, zaskrbljenost in negovost. Zagotovo nam bo na trenutke težko, a tudi te trenutke bomo premagali s potrpežljivostjo, razumevanjem, sočutjem, spoštovanjem in sodelovanjem. Vsaj zdaj se potrudimo biti potrpežljivi in prisluhnimo drug drugemu. Veliko več si imamo za povedati, kot se nam zdi. Zdaj je idealen čas, da si res prisluhnemo in se tudi slišimo. Veliko dobrega lahko damo drug drugemu in to nam že v veliki meri uspeva. Starši, velika podpora ste svojim otrokom pri delu za šolo, in hvaležni smo vam, da z vašo pomočjo lahko pouk teče naprej. Prav tako hvala tudi vam, učenci, da tako vestno sledite navodilom učiteljev in staršev.
Vsem skupaj polagamo na srce, da si ob delu za šolo, ki ga tako uspešno opravljate, vzamete čas za branje, ki vas bo poneslo na krilih domišljije v prijetne svetove, veliko se smejte, plešite, pojte, ustvarjajte, kuhajte … Predvsem pa želimo vsem, da še naprej tako dobro sodelujete, tako medsebojno kot z nami, saj se vsi skupaj trudimo za isti cilj – ostanimo zdravi. Ostanimo pozitivnih misli, striktno se držimo ukrepov, saj bo le tako lahko življenje kmalu spet steklo po normalnih tirnicah. Zato pa še enkrat hvala, dragi starši in učenci, da se trudite po najboljših močeh izpolnjevati tudi šolske obveznosti. Samo skupaj nam uspeva!
V duhu misli Ernesta Hemingwaya (predgovor knjige Komu zvoni) – Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega; če morje odplavi grudo zemlje, se Evropa zmanjša, kot bi se zmanjšal rtič, kot bi se posestvo tvojih prijateljev ali pa tvoje lastno; smrt slehernega človeka vzame del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi. – bodimo še naprej odgovorni do sebe in do drugih, zato ostanimo doma in še naprej v tako pozitivnem duhu sodelujmo na daljavo, da se čimprej spet vidimo v živo.
Z dobrimi mislimi vas lepo pozdravljamo,
Kolektiv Osnovne šole Stranje
