Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati učence, učitelje in tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racionalnem ravnanju z embalažo. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Letos smo si postavili dva konkretna cilja:
- Obnoviti pomen zdravega zajtrka in kulturnega uživanja obrokov.
- Spoznati prednosti lokalne hrane.
Pomen zdravega zajtrka smo obnovili tako, da smo se v času zajtrka (prvo šolsko uro) preko pripravljene računalniške predstavitve skupaj pogovarjali o tem. Na pomen smo pogledali z dveh strani: s prehranskega vidika in iz razvojno psihološkega.
S prehranskega vidika dobimo hranilne snovi, ki dajo telesu energijo (ogljikovi hidrati, maščobe), rast in obnovo (beljakovine) ter zaščito pred boleznimi (vitamini in minerali).
Z razvojno psihološkega vidika se izboljšajo pozornost, spomin in odzivni čas, izboljša se zmožnost reševanja kompleksnih nalog in tudi razpoloženje (lačen si ful drugačen).
Kakšen je zdrav zajtrk? Zajtrk naj predstavlja približno 20% vseh dnevnih potreb. Pripravljen mora biti iz zdravih živil. Če želimo zdrava živila, morajo rasti na čistem zraku, zdravih tleh, iz najboljših semen. Pobrana morajo biti z vso pazljivostjo in spoštovanjem, ter pravilno skladiščena.
Zajtrk mora biti tudi pravilno sestavljen: iz polnovrednih žitnih izdelkov (polnozrnati kruh, kaše …), v kombinaciji z beljakovinskim živilom (mlečni izdelki, pusti mesni izdelek…) in z dodatkom zelenjave ali sadja oziroma 100 % soka. Seveda ne smemo pozabiti, da naj bo zajtrk tudi lepo pripravljen in kulturno zaužit. Letos smo se o bontonu pogovarjali tudi po zajtrku, pri aktivnostih eko dneva.
Zakaj podpiramo slovensko hrano? Hrana, pridelana v Sloveniji, ima do trgovskih polic in naših krožnikov krajšo pot, kot tista iz tujine, ima več vitaminov in višjo hranilno vrednost, ima manj aditivov (dodatkov), kot so na primer konzervansi in barvila in ima bogat in tradicionalen okus. Z odločitvijo za slovenske izdelke skrbimo tudi za čistejše okolje, v katerem živimo (prispevamo k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti in zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane). Prispevamo k ohranjanju delovnih mest vseh, ki so vključeni v domačo prehransko verigo in izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva (dvigujemo stopnjo samooskrbe). Pridelovanje hrane v Sloveniji omogoča ohranjanje avtohtonih slovenskih sort in naše tradicije. Iz zdravih slovenskih tal pridobimo varno in kakovostno hrano.
Hvala vsem lokalnim pridelovalcem, ki so nam omogočili, da smo pojedli tako kvaliteten zajtrk.
Hvala tudi vsem učiteljem, ki so vodili izobraževalne pogovore in opravili anketo z učenci. Predvsem pa hvala naši kuharski ekipi, ki se vedno potrudi po najboljših močeh!
Martina Ozimek
organizatorka šolske prehrane
